Ko pride do razhoda ali ločitve, se eno najpogostejših vprašanj glasi: kaj sploh spada v skupno premoženje zakoncev? Prav od odgovora na to vprašanje je odvisno, kaj se bo med partnerjema delilo in v kakšnem razmerju.
Veliko ljudi zmotno meni, da je skupno premoženje samo tisto, kar je zapisano na oba partnerja. V resnici pa zakon določa drugače – pomembno je predvsem, kdaj in kako je bilo premoženje pridobljeno, ne pa nujno, kdo je formalni lastnik.
V tem članku boste jasno in na praktičnih primerih izvedeli:
- kaj se šteje za skupno premoženje,
- kaj vanj ne spada,
- ter kako se določi delež posameznega zakonca.
Če vas zanima tudi, kako poteka sama delitev premoženja, si lahko več preberete v podrobnem vodiču na povezavi.
Kaj pomeni skupno premoženje zakoncev?
Skupno premoženje zakoncev je vse premoženje, ki ga zakonca ustvarita ali pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze ali izvenzakonske skupnosti. To vključuje tako dohodke kot tudi stvari in pravice, ki iz teh dohodkov izvirajo.
Ključno pravilo je, da pri tem ni odločilno, na koga je premoženje formalno zapisano, temveč kako in kdaj je bilo pridobljeno. To pomeni, da se lahko kot skupno premoženje šteje tudi nepremičnina ali drugo premoženje, ki je vpisano samo na enega zakonca, če je bilo pridobljeno v času skupnega življenja.
V praksi to pogosto povzroča nesporazume, saj partnerja zmotno domnevata, da lastništvo v zemljiški knjigi ali na pogodbi pomeni tudi izključno pravico. V resnici pa zakon izhaja iz predpostavke, da oba zakonca prispevata k ustvarjanju skupnega premoženja – bodisi z delom, skrbjo za dom ali varstvom otrok.
Ravno zato je razumevanje, kaj spada v skupno premoženje, ključno za pravilno delitev premoženja, še posebej v primeru ločitve ali spora.
V nadaljevanju si poglejmo konkretno, katero premoženje se v praksi šteje za skupno.
Katero premoženje se šteje za skupno premoženje?
V skupno premoženje praviloma spada vse, kar je bilo ustvarjeno ali pridobljeno z delom v času trajanja zakonske ali izvenzakonske skupnosti. Ne glede na obliko ali vrednost se kot skupno štejejo tako denarni kot tudi stvarni vložki.
Med najpogostejše primere sodijo:
- Dohodki iz dela
Sem spadajo plače, honorarji, nagrade, regres in drugi prihodki, ki jih zakonca ustvarita z delom. Tudi če prejema dohodek samo eden, se praviloma šteje kot skupen. - Nepremičnine, kupljene v času skupnosti
Stanovanje, hiša ali zemljišče, kupljeno med trajanjem zveze, praviloma predstavlja skupno premoženje – tudi če je kot lastnik vpisan samo en zakonec. - Premičnine večje vrednosti
Vozila, oprema, pohištvo ali druge stvari, kupljene iz skupnih sredstev, sodijo v skupno maso. - Prihranki in finančna sredstva
Denar na bančnih računih, varčevanja, naložbe in vrednostni papirji, ustvarjeni v času skupnega življenja. - Poslovni deleži ali podjetje
Če je bilo podjetje ustanovljeno ali razvito v času trajanja skupnosti, se lahko šteje kot del skupnega premoženja, ne glede na to, kdo je formalni lastnik.
Posebnost pri skupnem premoženju je, da se ne ocenjuje le neposredni finančni prispevek. Pomembno vlogo imajo tudi nefinančni prispevki, kot so skrb za gospodinjstvo, vzgoja otrok ali podpora partnerju pri karieri.
Zaradi tega se v praksi pogosto pokaže, da je obseg skupnega premoženja širši, kot si partnerja predstavljata. Prav ta širina pa kasneje pomembno vpliva na samo delitev premoženja.
Da bi slika bila popolna, je pomembno razumeti tudi, kaj v skupno premoženje ne spada – to si pogledamo v naslednjem poglavju.
Kaj ne spada v skupno premoženje?
Obstaja kar nekaj primerov, kjer določeno premoženje kljub obstoju zakonske ali izvenzakonske skupnosti ostane izključno v lasti enega partnerja. Ključno merilo tukaj ni skupno življenje, ampak izvor premoženja.
Med tipične primere sodijo:
- Premoženje, pridobljeno pred začetkom skupnosti
Vse, kar je posameznik imel že pred poroko ali skupnim življenjem, ostane njegova osebna last, ne glede na kasnejši razvoj odnosa. - Dediščina
Premoženje, ki ga zakonec prejme z dedovanjem, praviloma ne preide v skupno maso. - Darila
Če je darilo namenjeno izključno enemu zakoncu (npr. darilo staršev), se šteje kot njegovo posebno premoženje. - Osebne pravice in prejemki
Sem spadajo npr. odškodnine za telesne poškodbe ali druge osebne pravice, ki so vezane na posameznika.
Čeprav so ta pravila na prvi pogled jasna, v praksi pogosto pride do zapletov. Tipičen primer je, ko se posebno premoženje kasneje prepleta s skupnimi sredstvi (npr. vlaganje v nepremičnino ali skupna obnova). V takih situacijah se meja med osebnim in skupnim premoženjem lahko zabriše, kar vodi v spore.
Ravno zaradi teh okoliščin je pri nadaljnjih postopkih, kot je delitev premoženja, pogosto potrebno natančno dokazovanje izvora posameznega premoženja.
Naslednje vprašanje, ki se logično pojavi, je: kako se nato določi delež vsakega zakonca?
Kako se določi delež pri skupnem premoženju?
Ko pride na vrsto delitev premoženja, se pogosto pojavi pričakovanje, da se vse razdeli na polovico. Izhodišče res temelji na enakih deležih, vendar to ni vedno končni rezultat.
Zakon namreč izhaja iz predpostavke, da oba partnerja prispevata k skupnemu premoženju – vendar se ta prispevek ne meri zgolj v denarju. Poleg dohodkov se upoštevajo tudi drugi vidiki skupnega življenja.
Pri določanju deležev lahko vplivajo predvsem:
- višina in stabilnost prihodkov posameznega zakonca
- skrb za otroke in gospodinjstvo
- podpora pri karieri ali poslovni poti drugega partnerja
- upravljanje in ohranjanje skupnega premoženja
To pomeni, da lahko eden od partnerjev uveljavlja tudi večji delež, če dokaže, da je bil njegov prispevek bistveno večji – bodisi finančno bodisi v obliki neplačanega dela doma.
V praksi je ravno dokazovanje tisto, kar pogosto odloča o končnem razmerju. Brez jasnih dokazov sodišča praviloma ostanejo pri osnovnem pravilu enakih deležev.
Za konec si poglejmo še najpogostejša vprašanja, s katerimi se ljudje srečujejo v praksi.
Najpogostejša vprašanja in dileme
Pri razumevanju skupnega premoženja se pogosto pojavljajo zelo konkretna vprašanja, na katera ni vedno enostavnega odgovora:
- Ali se kredit šteje v skupno premoženje ali ne?
- Kaj se zgodi, če je zaposlen samo eden od partnerjev?
- Kdo obdrži nepremičnino po razhodu?
- Ali lahko eden zahteva več kot polovico?
- Kako dokazati, kaj je bilo pridobljeno pred skupnostjo?
Odgovori so vedno odvisni od konkretnih okoliščin, zato je pomembno, da se vsako situacijo obravnava celovito in premišljeno.
Če želite natančneje razumeti, kako poteka delitev premoženja, kakšne so možnosti in na kaj morate biti posebej pozorni, si oglejte podroben vodič na spletni strani Odvetnica Šibila.
Dodatno: