Ashwagandha kot prehransko dopolnilo in aktivna sestavina niacin

Home / Aktualno / Ashwagandha kot prehransko dopolnilo in aktivna sestavina niacin

Ashwagandha kot prehransko dopolnilo in aktivna sestavina niacin

Ashwagandha kot prehransko dopolnilo je dobro znano adaptogeno zelišče in priljubljeno prehransko dopolnilo. Ima nevroprotektivne učinke, zavira anksioznost, deluje kardioprotektivno in protirakavo, izboljšuje telesno pripravljenost in krepi odpornost.

Ashwagandha kot prehransko dopolnilo (vitania snodar) je zelišče, odkrito v ajurvedski lekarni. Ashwagandha pomeni “vonj po konju”, kar se nanaša na izrazit konjski vonj sveže korenine in tradicionalno prepričanje, da bo uporaba zelišča spodbudila moč in moškost, ki ju ima konj.

Ashwagandha kot prehransko dopolnilo se običajno imenuje adaptogen. Najpogosteje se uporablja predvsem zaradi sposobnosti preprečevanja tesnobe. Ashwagandha se uporablja tudi kot zdravilo za socialno anksioznost, v pomoč bolj kot alkohol. Pomaga tudi pri nespečnosti, stresu in depresiji. Ašvaganda lahko znatno zmanjša koncentracijo kortizola in imunosupresivne učinke stresa.

Poleg zmanjševanja ravni stresa lahko ashwagandha izboljša telesno zmogljivost tako pri ljudeh s sedečim delom kot tudi pri športnikih in zmanjša raven holesterola (škodljivega holesterola LDL). Ašvaganda lahko izboljša oblikovanje spomina in pomaga pri Alzheimerjevi bolezni.
Kako jemati ashwagandho kot prehransko dopolnilo. Priporočeni odmerek, aktivna količina in drugi podatki.
Najmanjši učinkovit odmerek ashwagandhe je 400-500 mg izvlečka. Vendar je optimalni odmerek do nekaj gramov na dan.
Zdi se, da je v večini primerov učinkovit odmerek 400-500 mg na dan. V nekaterih primerih se lahko šteje, da je učinkovit že odmerek 100 mg, zlasti pri standardiziranih izvlečkih z večjim odstotkom aktivnih sestavin, za zmanjšanje imunske oslabelosti pri stresu in zmanjšanju tesnobe.

Ashwagandha je zelo protistresna in zdi se, da je ta protistresni učinek povezan s signalizacijo kortikosterona kot odzivom na stres. Ima tudi protistresne učinke, povezane s serotoninom in GABA, ter zmanjšuje stresni hormon kortizol. Izboljša tudi telesno zmogljivost pri psihološkem stresu.

Vsi tako imenovani vitamini B-kompleksa so pomembna goriva za naše telo, saj sodelujejo pri razgradnji kompleksnejših ogljikovih hidratov v enostavne sladkorje, zlasti glukozo, ki je edina oblika energije, ki jo lahko uporabljajo celice našega telesa. Seveda ima tudi številne druge zelo pomembne vloge. Niacin v tem pogledu zagotovo ni izjema, njegove lastnosti pa začenja ceniti vse več profesionalnih in amaterskih športnikov. Zakaj je tako?

Niacin (vitamin PP, B3)

Opis. Pomaga pri delovanju prebavnega sistema, kože in živčnega sistema. Naravno se pojavlja v kvasu, mesu, ribah, mleku, jajcih, oreščkih, zelenjavi in fižolu. Hkrati lahko telo iz aminokisline triptofan tvori niacin. Tako kot drugi vitamini skupine B pomaga pri pretvorbi sladkorjev, maščob in beljakovin v energijo. Ima vlogo pri proizvodnji nekaterih hormonov in pomaga pri odstranjevanju škodljivih snovi iz ledvic. Sodeluje tudi pri izboljšanju zdravstvenega stanja – uporablja se za zdravljenje migren, težav s krvnim obtokom in vrtoglavice. Uporablja se tudi za uravnavanje holesterola in trigliceridov v krvi. Znanstveniki ugibajo tudi o vplivu niacina na odpravljanje poškodb možganov, ki jih je povzročila možganska kap. Če ga nanesete na kožo, izboljša stanje aken. Dobro deluje tudi pri erektilni disfunkciji.

Kot smo nakazali na začetku tega članka, je glukoza edinstvena oblika energije, ki jo lahko predelajo celice našega telesa. Niacin ima pri tem pomembno vlogo, saj spodbuja razgradnjo kompleksnih oblik energijskih delov, zlasti ogljikovih hidratov, v preproste oblike, pri čemer je osnovni gradnik glukoza. Seveda ne smemo pozabiti na maščobe, ki so energetsko najbogatejši delci. Pri presnovi nam pomagajo tako imenovani lipoproteinski delci, ki jih je več vrst, vendar so verjetno najbolj znani, tudi širši javnosti, delci LDL in HDL, tako imenovani slab in dober holesterol, ki se skupaj s skupnim holesterolom rutinsko ocenjujejo na primer v standardnih krvnih testih. LDL je dobil neugoden vzdevek, ker prenaša maščobne delce v različna telesna tkiva. Kadar zaužijemo prevelike količine maščob in jih telo ne more dovolj predelati (prevelik energijski vnos ali nezadostna poraba energije), se povečajo njihove zaloge. HDL pa ima ravno nasprotno funkcijo, zato je njegova pridobljena lastnost veliko bolj laskava.